Članki

Nova uredba o varnosti osebnih podatkov GDPR

Bliža se konec maja 2018, ko v veljavo stopi nova evropska uredba o varnosti osebnih podatkov. V Sloveniji sicer še čakamo na sprejem zakona o varnosti osebnih podatkov (ZvOP-2), od katerega se pričakujejo rešitve nekaterih specifičnih vprašanj vendar začetek veljavnosti evropske uredbe ni vezan na sprejem lokalne zakonodaje.

V zadnjem času se na trgu širijo različne mnenja in bolja ali manj verodostojne informacije vezane na uredbo. Med drugim pogosto slišimo, da se uredba tiče le javnih ustanov in velikih podjetij. To seveda ne drži. Osnovni cilj uredbe je zaščititi osebne podatke posameznika pred zlorabo v vedno bolj globaliziranem okolju. Izpolnitev te naloge seveda ni mogoča zgolj na najvišji ravni. V sistem moramo biti vključeni prav vsi. Uredba kot novost uvaja imenovanje osebe odgovorne za narstvo osebnih podatkov (DPO=Data Protection Officer). Res je, da bodo takšno odgovorno osebo morale imenovati le javne ustanove in gospodarski subjekti, ki obdelujejo večje količine osebnih podatkov, vendar to ne izključuje obveznosti vseh ostalih subjektov do uskladitve svojih aktivnosti z uredbo. Ločiti moramo torej med imanovanjem odgovorne osebe za varovanje osebnih podatkom (DPO) in uskladitvijo poslovanja z zahtevami uredbe. Za slednjo moramo poskrbeti prav vsi, ki imamo opravka z osebnimi podatki.

Opozoriti velja na definicijo osebnih podatkov. Le ta sedaj zaobjema prav vse podatke, ki jih je mogoče povezati z določljivo osebo. Z osebnimi podatki se torej srečamo že v kadrovski službi. Obdelava osebnih podatkov mora biti nadzorovana ne glede na to, kako obsežne baze obdelujemo.

V prihodnjih mesecih vas bomo na naših straneh seznanjali z vsemi vidiki nove uredbe in zakona o varovanju osebnih podatkov. Pomembno je prepoznati dobre strani nove uredbe tako iz vidika posameznika kakor pravega subjakta. Dejstvo je namreč, da so podatki posameznika danes močno izpostavljeni. Ni nam všeč dejstvo, da z našimi podatki podjetja razpolagajo brez nadzora. Cene obsežnih baz osebnih podatkov so zelo visoke. Moralni vidiki trgovanja z osebnimi podatki so na globalnem trgu že zdavnaj pozabljeni. Poglavitni cilj nove uredbe je ravno ta problematika. Poleg navedenega nam uskladitev poslovanja z zahtevami uredbe ponuja tudi možnost korenitega prestrukturiranja in optimizacije poslovnega procesa. Aktivnosti, ki jih navadno neprestano odlašamo. Nova zakonodaja ima vsekakor dober namen in pozitiven pristop k uskladitvi poslovanja z uredbo zagotavlja predvsem koristi za posameznike, poslovne subjekte in javne ustanove.

0

Podjetništvo kot način razmišljanja

Med ljudmi velikokrat prihaja do zmede, kadar govorimo o podjetništvu. Kaj podjetništvo pravzaprav je? Ali gre za poklic? Mogoče veščino ali metodo? Razumevanje pojma “podjetništvo” je ključnega pomena za pravo karierno odločitev posameznika. To velja še posebej v današnjem času, ko veliko nezaposlenih v podjetniški karieri vidi svojo prihodnost. S tem seveda ni prav nič narobe, ravno nasprotno. Pomembno je le zagotoviti, da se vsak posameznik zaveda na kakšno pot se podaja, saj bo le tako izbrana pot vodila do želenih ciljev.

Pogosto podjetništvo razumemo kot seštevek poslovnih veščin, med katerimi radi izpostavimo poslovno načrtovanje, tržne analize, trženje, vodenje ipd. V svojem bistvu je podjetništvo nekaj drugega. Je način razmišljanja in delovanja. Gre za obliko vedenja, ki definira posameznikov odziv na robne pogoje, ki jih definira okolje. Res je, da so številne poslovne veščine nujno potrebno orodje, ki podjetniku v veliki meri olajša posamezne aktivnosti, vendar teh veščin ne smemo enačiti s podjetništvom kot takim, saj tudi niso zadosten pogoj za podjetniško vedenje. Naj kot primer omenimo tveganje. Veliko število raziskav je že potrdilo, da vsi podjetništvo povezujemo s tveganjem. Kadar posameznike učimo podjetniških veščin, jih učimo kako se izogniti tveganjem. Učimo jih, kako oceniti razmere v poslovnem okolju in ubrati kar najbolj varno pot. Po drugi strani pa je tveganje osnovni princip, ki usmerja podjetnika. Investitorji in managerji se tveganja bojijo in se mu želijo čim bolj izogniti, medtem ko podjetnik v tveganju vidi priložnost.

Poslovne veščine so eden izmed tistih dejavnikov, ki nam pomaga razlikovati managerje od podjetnikov. Za uspešno poslovanje sta potrebna oba profila. Nikakor pa ni nujno, da sta profila združena v enem posamezniku. Taka združitev je sicer zelo zahtevna in vendar skoraj vedno potrebna v začetnih fazah razvoja podjetja. Že omenjeni primer odnosa posameznika do tveganja nam kaže na diametralno nasprotujoči si stališči (izogibanje tveganju – tveganje kot priložnost). Eden ameriških managerjev, David Litt, je stanje lepo orisal s primerjavo med levičarji in desničarji. Imamo tako ene kot druge, vendar zelo redko najdemo posameznika, ki enako učinkovito uporablja obe roki. Dejstvo pa je, da obe roki potrebujemo za učinkovitejše delo. Podjetniki na začetku svoje podjetniške poti skoraj neizogibno morajo početi prav to, saj razpoložljivi viri praviloma ne omogočajo drugih možnosti, ki jih podjetja udejanjajo šele v fazi profesionalizacije poslovanja (ločitev upravljanja od lastništva). Podjetnik ob ustanovitvi praviloma prevzame tudi vlogo managerja.

Posameznik mora pred ustanovitvijo podjetja ugotoviti ali je njegovo razmišljanje v zadostni meri skladno s podjetniškim. Zato ga mora v osnovi poznati. Podjetniški način razmišljanja bi moral biti generator odločitev za podjetniško karierno pot in ne nekaj, s čimer se srečamo šele ob prvem večjem “problemu” v že ustanovljenem podjetju. Takrat je namreč pomembno ali pred seboj vidimo problem ali priložnost za izboljšave.

Danes tako mladim ljudem v procesu šolanja kot tudi drugim interesnem skupinam (npr. trenutno nezaposlenim) ponujamo izobraževanja na temo poslovnih veščin. Učimo jih, kako izdelati svoj prvi poslovni načrt, kako prebrati bilanco stanja, kako tržiti, zakaj je vse to potrebno ipd. Skratka, učimo ji voditi (managirati). Kot rečeno gre za pomembne in nujno potrebne veščine, ki jih mora vsak podjetnik dobro razumeti že zaradi potencialnega sodelovanja z managerji v okviru istega tima. Dejstvo pa je, da omenjene interesne skupine, ki so pred karierno odločitvijo, velikokrat premalo seznanimo in usposobimo za podjetniško dojemanje okolja in podjetniško vedenje. Poslovne veščine so namreč v večji meri dostopne tudi na trgu bodisi v obliki zaposlitev sodelavcev, ki jih obvladajo, ali najema zunanjih storitev (outsourcing). Tega ne moremo trditi za podjetniške lastnosti, ki jih posameznik lahko pridobi in ima ali pa ne. Drži seveda, da so novi podjetniki v začetnem obdobju zaradi materialnih omejitev skoraj vedno sami primorani prevzeti obe vlogi, tako podjetniško kot managersko. Tega ni moč spremeniti in to tudi ni cilj tega pisanja. Menimo le, da je posameznikom pred karierno odločitvijo potrebno ponuditi vsaj osnovna znanja o podjetništvu kot načinu razmišljanja in vedenja. Podjetniško vedenje posameznika konec koncev ni nujno pogojeno z lastništvom podjetja saj tako vedenje lahko udejanjamo tudi kot kreativni zaposlenci.

Posameznik, ki razume, sprejema in vsaj delno udejanja podjetniški način razmišljanja, lahko uspešno posluje na dolgi rok. Nikakor ne trdimo, da podjetniki, ki niso bili deležni podjetniškega izobraževanja ali svetovanja, ne morejo biti uspešni. Menimo pa, da današnje izjemno konkurenčno poslovno okolje pred podjetnike postavlja vedno več in vedno večje izzive. Verjamemo, da se bo posameznik, ki v tem dejstvu vidi vedno več in vedno večje priložnosti, bolj učinkovito odločal in bo s tem bolj kreativen ter posledično tudi bolj konkurenčen na trgu.

0

Marketing kot outsourcing?

Cilj tega besedila ni poglabljanje v vprašanje opredelitve marketinga kot poslovne funkcije. Vsi dobro poznamo vlogo marketinga v podjetju. Mogoče se razlege posameznikov v nekaterih detajlih ne ujemajo popolnoma, vendar to za vprašanje outsourcinga funkcije ne igra ključne vloge.

V bistvu veliko podjetji že sedaj prepušča nekatere naloge marketinga zunanjim izvajalcem. V največji meri to opazimo pri storitvah oglaševanja, za katero se nam vsem zdi odločitev za outsourcing popolnoma samoumevna. Kaj pa vsa ostala področja marketinga kot so: direktni marketing, analiza trga, različne analize kupcev (zadovoljstvo, potrebe), strateški marketing (usmerjanje prodaje po trgih), ipd.? Tu je veliko možnih scenarijev, ki so v veliki meri odvisni od velikosti podjetja.

Vsako podjetje, ne glede na svojo velikost, potrebuje marketing, ki skrbi predvsem za to, da vsi zaposleni in vsi partnerji vso svojo energijo usmerjajo v isto smer. Edino tako je na vedno zahtevnejšem trgu mogoče pričakovati konkretne rezultate. Po drugi strani podjetja svoje procese stroškovno optimizirajo s ciljem doseganja boljšega učinka. Posledica teh dveh dejstev je, da so podjetja pogosto v škarjah, katerih žrtev je nemalokrat funkcija marketinga.

Učinkovit marketing združuje različna znanja in sposobnosti. Veliko podjetij dejansko ima v svojem team-u vrhunske strokovnjake za posamezna področja. Mogoče za kreativni del procesa, ki se največkrat izkazuje kot najbolj opažen. Ne smemo pa pozabiti, da so ravno tako pomembni tudi analitični procesi, ki pa seveda zahtevajo povsem drug profil strokovnjakov. Pokrivanje celovitega potrebnega nabora znanj in sposobnosti v okviru podjetja je vsekakor dobra, vendar draga, rešitev.

Iz vsega navedenega se je pojavila ideja o outsourcingu marketinga. Gre za relativno novo idejo, ki si je sicer že utrla pot na razvitih trgih. Prednosti outsourcinga funkcije marketinga se zavedajo tudi velike korporacije kot Sony, ki od nekdaj slovi kot odličen primer dobrega marketinga. Prednosti outourcinga je poleg stroškovne učinkovitosti predvsem višja kakovost storitev na določenem področju. Z zahtevnostjo trga in predvsem z eksponencialno rastjo komunikacijskih kanalov, se bo potreba po outsorcingu posameznih funkcij marketinga povečevala.

Ključnega pomena je seveda odločitev o tem, katere funkcije marketinga je smiselno zaupati zunanjim izvajalcem in katerih ne. Vsekakor je osebni stik, kot ključni prodajni kanal za “A” kupce, dober primer interne marketing funkcije. Na drugi strani je najpogostejša vrzel v internih team-ih področje tržnih analiz in interpretacij pridobljenih rezultatov (pretvorba podatkov v kvalitetne informacije). Tudi področje strateškega marketing predstavlje posebnost saj mora pri svojem delu oblikovati delovno skupino, v kateri sodeluje širok hierarhični razpon zaposlenih. Kreativno in plodno vodenje take skupine je izziv, ki ga velikokrat bolj učinkovito izvajajo zunanji “neobremenjeni” partnerji, ki znajo ponuditi “širši pogled” in ciljno usmerjene rešitve. Masovni marketing namreč že nekaj časa ni več realna pot do uspeha.

Motivacija za odločitev o outsorcing-u marketinških funkicj je torej nižanje stroškov, ki nam obenem omogoča dostop do širšega nabora znanj in veščin, ki so potrebne za uspešno pokrivanje trga. Mreženje kot moderen in predvsem uspešen pristop k poslovanju odpira vedno več možnosti za outsourcing storitev, med katerimi je tudi marketing. Povsem jasno je, da se marketing pridružuje med zadnjimi, saj gre za storitev, od katere je odvisna uspešnost podjetja na strateški ravni. Kljub temu, v zadnjem času beležimo trend rasti zaupanja managerjev do rešitev v obliki outsourcing-a.

0