SRS 2016

SIR, 2. november 2015
Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo je 22. oktobra 2015 po končani javni razpravi sprejel Slovenske računovodske standarde (2016). K sprejetim standardom morajo dati soglasje še ministri, pristojni za finance, gospodarstvo in kmetijstvo.

0

Podjetništvo kot način razmišljanja

Med ljudmi velikokrat prihaja do zmede, kadar govorimo o podjetništvu. Kaj podjetništvo pravzaprav je? Ali gre za poklic? Mogoče veščino ali metodo? Razumevanje pojma “podjetništvo” je ključnega pomena za pravo karierno odločitev posameznika. To velja še posebej v današnjem času, ko veliko nezaposlenih v podjetniški karieri vidi svojo prihodnost. S tem seveda ni prav nič narobe, ravno nasprotno. Pomembno je le zagotoviti, da se vsak posameznik zaveda na kakšno pot se podaja, saj bo le tako izbrana pot vodila do želenih ciljev.

Pogosto podjetništvo razumemo kot seštevek poslovnih veščin, med katerimi radi izpostavimo poslovno načrtovanje, tržne analize, trženje, vodenje ipd. V svojem bistvu je podjetništvo nekaj drugega. Je način razmišljanja in delovanja. Gre za obliko vedenja, ki definira posameznikov odziv na robne pogoje, ki jih definira okolje. Res je, da so številne poslovne veščine nujno potrebno orodje, ki podjetniku v veliki meri olajša posamezne aktivnosti, vendar teh veščin ne smemo enačiti s podjetništvom kot takim, saj tudi niso zadosten pogoj za podjetniško vedenje. Naj kot primer omenimo tveganje. Veliko število raziskav je že potrdilo, da vsi podjetništvo povezujemo s tveganjem. Kadar posameznike učimo podjetniških veščin, jih učimo kako se izogniti tveganjem. Učimo jih, kako oceniti razmere v poslovnem okolju in ubrati kar najbolj varno pot. Po drugi strani pa je tveganje osnovni princip, ki usmerja podjetnika. Investitorji in managerji se tveganja bojijo in se mu želijo čim bolj izogniti, medtem ko podjetnik v tveganju vidi priložnost.

Poslovne veščine so eden izmed tistih dejavnikov, ki nam pomaga razlikovati managerje od podjetnikov. Za uspešno poslovanje sta potrebna oba profila. Nikakor pa ni nujno, da sta profila združena v enem posamezniku. Taka združitev je sicer zelo zahtevna in vendar skoraj vedno potrebna v začetnih fazah razvoja podjetja. Že omenjeni primer odnosa posameznika do tveganja nam kaže na diametralno nasprotujoči si stališči (izogibanje tveganju – tveganje kot priložnost). Eden ameriških managerjev, David Litt, je stanje lepo orisal s primerjavo med levičarji in desničarji. Imamo tako ene kot druge, vendar zelo redko najdemo posameznika, ki enako učinkovito uporablja obe roki. Dejstvo pa je, da obe roki potrebujemo za učinkovitejše delo. Podjetniki na začetku svoje podjetniške poti skoraj neizogibno morajo početi prav to, saj razpoložljivi viri praviloma ne omogočajo drugih možnosti, ki jih podjetja udejanjajo šele v fazi profesionalizacije poslovanja (ločitev upravljanja od lastništva). Podjetnik ob ustanovitvi praviloma prevzame tudi vlogo managerja.

Posameznik mora pred ustanovitvijo podjetja ugotoviti ali je njegovo razmišljanje v zadostni meri skladno s podjetniškim. Zato ga mora v osnovi poznati. Podjetniški način razmišljanja bi moral biti generator odločitev za podjetniško karierno pot in ne nekaj, s čimer se srečamo šele ob prvem večjem “problemu” v že ustanovljenem podjetju. Takrat je namreč pomembno ali pred seboj vidimo problem ali priložnost za izboljšave.

Danes tako mladim ljudem v procesu šolanja kot tudi drugim interesnem skupinam (npr. trenutno nezaposlenim) ponujamo izobraževanja na temo poslovnih veščin. Učimo jih, kako izdelati svoj prvi poslovni načrt, kako prebrati bilanco stanja, kako tržiti, zakaj je vse to potrebno ipd. Skratka, učimo ji voditi (managirati). Kot rečeno gre za pomembne in nujno potrebne veščine, ki jih mora vsak podjetnik dobro razumeti že zaradi potencialnega sodelovanja z managerji v okviru istega tima. Dejstvo pa je, da omenjene interesne skupine, ki so pred karierno odločitvijo, velikokrat premalo seznanimo in usposobimo za podjetniško dojemanje okolja in podjetniško vedenje. Poslovne veščine so namreč v večji meri dostopne tudi na trgu bodisi v obliki zaposlitev sodelavcev, ki jih obvladajo, ali najema zunanjih storitev (outsourcing). Tega ne moremo trditi za podjetniške lastnosti, ki jih posameznik lahko pridobi in ima ali pa ne. Drži seveda, da so novi podjetniki v začetnem obdobju zaradi materialnih omejitev skoraj vedno sami primorani prevzeti obe vlogi, tako podjetniško kot managersko. Tega ni moč spremeniti in to tudi ni cilj tega pisanja. Menimo le, da je posameznikom pred karierno odločitvijo potrebno ponuditi vsaj osnovna znanja o podjetništvu kot načinu razmišljanja in vedenja. Podjetniško vedenje posameznika konec koncev ni nujno pogojeno z lastništvom podjetja saj tako vedenje lahko udejanjamo tudi kot kreativni zaposlenci.

Posameznik, ki razume, sprejema in vsaj delno udejanja podjetniški način razmišljanja, lahko uspešno posluje na dolgi rok. Nikakor ne trdimo, da podjetniki, ki niso bili deležni podjetniškega izobraževanja ali svetovanja, ne morejo biti uspešni. Menimo pa, da današnje izjemno konkurenčno poslovno okolje pred podjetnike postavlja vedno več in vedno večje izzive. Verjamemo, da se bo posameznik, ki v tem dejstvu vidi vedno več in vedno večje priložnosti, bolj učinkovito odločal in bo s tem bolj kreativen ter posledično tudi bolj konkurenčen na trgu.

0

Poziv FURSa

FURS poziva vse bodoče uporabnike davčnih blagajn, ki niso registrirani kot uporabniki portala eDavki, naj za pridobitev namenskega  digitalnega potrdila čim prej pooblastijo drugo osebo. To je lahko računovodski servis, ponudnik davčne blagajne … več

0

Zakon o trošarinah v javno obravnavo

MF, 27. oktober 2015
Ministrstvo za finance je v javno obravnavo posredovalo prenovljeni Zakon o trošarinah, ki ureja obdavčevanje alkohola in alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov ter energentov in električne energije. Od 1. julija 1999, ko je zakon začel veljati se je noveliral 13-krat in ker je bil predlog revizije Direktive o obdavčitvi energentov umaknjen, je ministrstvo pripravilo prenovljen zakona, ki zasleduje zlasti cilje večje jasnosti predpisa, usklajenosti z direktivami na področju trošarin (tudi v luči opozoril EK o neustrezni ureditvi področja obdavčitve malih proizvajalcev žganja in posledično sprožitve EU pilota) ter poenostavitvijo administrativnih postopkov za zavezance in davčni organ. vir

0

Statistični urad RS

Včeraj je Statistični urad RS objavil končne podatke – začasni so bili objavljeni 15. oktobra – o povprečni mesečni plači za mesec avgust 2015 v Sloveniji.

0

Izstop iz sistema obveznega vodenja knjig za kmečka gospodinjstva

FURS, 20. oktober 2015

“Kmečka gospodinjstva, ki so morala za leti 2014 in 2015 obvezno vstopiti v sistem ugotavljanja davčne osnove od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti – OKGD na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, zaradi preseženega prihodkovnega limita (nad 7.500 eurov povprečnega skupnega dohodka iz OKGD dveh zaporednih predhodnih davčnih letih), lahko le še do konca oktobra 2015 pri davčnem organu vložijo vlogo za izstop iz takšnega načina obdavčitve, ter tako z letom 2016 ponovno preidejo na sistem ugotavljanja davčne osnove  iz OKGD na podlagi katastrskega dohodka (na podlagi KD in pavšalne ocene dohodka na panj). Navedeno pa ne velja za kmečka gospodinjstva, ki so v sistem ugotavljanja davčne osnove na podlagi knjigovodstva  vstopila prostovoljno. Prav tako se ugotavljanje davčne osnove na podlagi knjigovodstva ohranja za vse dopolnilne dejavnosti na kmetiji in druge kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki se opravljajo v takem kmečkem gospodinjstvu …” vir

0

Posojila podjetniškim projektom

Slovenski regionalni razvojni sklad je 25. septembra v Uradnem listu RS objavil razpis za ugodna posojila podjetniškim projektom v letu 2015. Skupna višina razpisanih ugodnih posojil za projekte po javnem razpisu je nekaj vek kot 5 milijonov evrov. vir

Dne 26. oktobra se izteče 1. rok za oddajo vlog.

0

Obrazci iREK-M4

Furs je na spletni strani beta eDavki objavil prvo verzijo kontiranih obrazcev iREK z definicijo za M4. vir

0

Zaposlovanje mladih

Konec decembra se izteče začasna spodbuda za zaposlovanje brezposelnih oseb, mlajših od 30 let, ki je stopila v veljavo z Zakonom o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva (ZIUPTDSV) in je bila podaljšana do konca leta 2015 z Zakonom o spremembi Zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva (ZIUPTDSV-A).

Spodbudo je torej mogoče uveljavljati še za vse zaposlitve, ki bodo sklenjene do vključno 31. 12. 2015.
več

0
Page 50 of 51 «...2030404748495051